V naši kulturi o tem skoraj ne govorimo.

O odnosu med mamo in hčerko ali sinom se pogosto predpostavlja, da je “svet”, “lep”, “poseben”, “topel”.

A resnica je, da veliko otrok ni odraščalo ob čustveno varnih materah. 

Nekatere mame so bile:

• nestabilne,
• konfliktne,
• ljubosumne,
• narcisoidne,
• pasivno-agresivne,
• nepredvidljive,
• preplavljene s svojo bolečino,
• nesposobne regulirati se,
• nezmožne spoštljive bližine.

Ko odraščaš ob takšni osebi, nisi samo “malo ranjen”.

Nastane travma nestabilne mame — kompleksna, globoka, generacijska rana, ki oblikuje tvoje odnose, tvoje telo in tvoj živčni sistem.

Kako izgleda nestabilna mama?

Nestabilna ali narcisoidna mama lahko deluje povsem normalno navzven.

Ima lahko celo lepe trenutke, lahko je nežna, nasmejana, prijazna.

A to stanje nikoli ne traja dolgo. 

Ko je:

• preveč bližine,
• preveč miru,
• preveč lepote,
• preveč stabilnosti…

… se v njej sproži tesnoba. 

Namesto da bi lep odnos sprejela kot dar, ga mora pokvariti:

• postane hladna,
• napadalna,
• užaljena,
• žaljiva,
• pasivno-agresivna,
• tekmovalna,
• ljubosumna,
• kritična,
• ali popolnoma ignorantska.

To ni osebno.

To je vzorec – psihološki mehanizem, ki ga mama ne obvlada.

Zdrava mama si želi…

• da ima hči prijatelje,
• da je otrok ljubljen,
• da je sprejet,
• da se dobro počuti med ljudmi,
• da ima podporo, družbo in občutek pripadnosti,
• da je varen in vesel.

Nestabilna mama tega NE zmore. 

Zakaj?

Ker ko je otrok sprejet in ljubljen, to zanjo pomeni:

• da je otrok samostojen,
• da raste,
• da ima življenje zunaj nje,
• da se oddaljuje,
• da ni pod njenim nadzorom. To v nestabilni osebi sproži stran od ponosa – v smer panike in ljubosumja. 

Takšne mame so pogosto ljubosumne na svojo hčer, na svojega sina.

Ljubosumne na:

• otrokov uspeh,
• izgled,
• talent,
• partnerski odnos,
• prijateljstva,
• notranji mir,
• nasmeh.

To ni zdrava vez.

To ni materinska ljubezen.

To je rivalstvo, ki ga otrok nikoli ne bi smel izkusiti.

Kaj to v otroku ustvari?

Ko otrok nikoli ne ve, kaj ga čaka —

toplina ali napad? objem ali ignoriranje? —

v njem nastane globoka notranja dezorientacija:

• tesnoba,
• nestabilnost,
• stalno čakanje, kdaj bo mama eksplodirala,
• pretirana pazljivost,
• hiper-vigilanca (skos si na preži),
• prekomerno prilagajanje,
• krivda,
• izčrpanost,
• živčna napetost,
• izguba občutka sebe.

Temu se reče:

disorganized attachment

(zmedena navezanost).

Najbolj boleča oblika navezanosti, ker otrok ljubi osebo, ki ga hkrati rani. 

In največja laž, ki jo otrok ponotranji?

“Z mano je nekaj narobe.”

A resnica je:

 z otrokom ni bilo nikoli nič narobe

 narobe je bila dinamika

 narobe je bila nezmožnost matere, da drži odnos

 narobe je bilo to, da si moral preživet, ne živet

Ti si bil ok.

Ti si bil normalen.

Ti si bil svetel, topel, ljubeč.

Ona tega ni prenesla, ker sama tega ni imela.

Najmočnejši del zgodbe?

To se ustavi pri tebi.

Ti si hči ali sin, ki se je:

 prebudil

 prekinil vzorec

 prerezal generacijsko zanko

 neha nositi zgodbo svoje mame

 neha verjeti, da mora trpeti

 neha igrati vlogo terapevta, starša, blazine

 zgradi svojo identiteto

 izbere mir

Ti zdraviš tisto, česar prejšnje generacije niso znale.

Kaj zdaj?

Zdaj imaš pravico:

• da izbereš meje,
• da izbereš distance,
• da izbereš svoj mir,
• da ne rešuješ več,
• da ne toleriraš več,
• da ne nosiš več,
• da si izbiraš VARNE ljudi.

In da si prvič v življenju rečeš:

“Jaz sem normalna.

Jaz sem vredna.

Jaz si zaslužim ljubezen.”

Ker to je resnica.

Če si odraščal ob nestabilni mami, nisi sam.

In ni treba, da to nosiš sam.

Če želiš, lahko skupaj raziskava tvoje vzorce, tvoje telo, tvoj živčni sistem, tvojo energijo in tvoje odnose — nežno, počasi, z občutkom.

To je moja pot.

In Nutriana je prostor, kjer imajo tvoje rane prostor za glas, prostor za zdravljenje in prostor za resnico.

Si tu.

Si videna.

Si pomembna/ pomemben.

Si vredna/vreden miru.